Pojdi na glavno vsebino
+386 1 428 70 10 Prijava 0
Vzroki hiperpigmentacije

Vzroki hiperpigmentacije

1. UV izpostavljanje

Medtem, ko je količina melanina v naši koži odvisna od naše dednosti (konstitutivna barva kože), je tu prevladujoči učinek okolja, kot je izpostavljenost UV sevanju, ki določa nivoje obarvanosti kože (fakultativna barva). Zaradi zmožnosti melanina, da vpija UV sevanje, je splošno prepričanje, da je njegova glavna naloga, da varuje celice, oz. kožo pred sončno svetlobo. Po izpostavljanju UV sevanju, se vzpodbudi tvorba (sinteza) melanina, ki se odraža v značilnem tenu. Študije so pokazale, da izpostavljanje UV žarkom povzroča, da se melanosomi dejansko kopičijo, tvorijo zaščitne kape preko celičnih jeder. Poleg razvoja splošnega tena, lahko izpostavljanje UV svetlobi tudi pospeši hiperpigmentacijo v določenih delih kot so roke, obraz in vrat. Te temne pege so pogosto imenovane kot starostne ali jetrne pege (lentigične) in so redko moteče. Starostne pege po navadi postanejo opazne v naših zgodnjih štiridestih letih in postajajo vse bolj opazne z našim staranjem. Z dosegom 60 let starosti dobi 90% vseh ljudi od sonca povzročene starostne pege, imenovane lentigini.

Lentigini so neškodljive, ploske in rjave pege, ki so spremenljive velikosti (od 2-30 mm). Te pege, bolj kot karkoli drugega kažejo starost osebe. Starostne pege nastanejo zaradi večletnega izpostavljanja kože soncu in za razliko od običajnih peg ne zbledijo pozimi. Običajne pege, znane tudi kot efilidi, so ploske rdeče ali rjavkaste pege, ki se značilno pojavljajo v poletnih mesecih in zbledijo pozimi. Najbolj pogosto jih najdemo pri posameznikih z bledo, svetlo kožo in so dedno pogojene. Oboje pege (efilidi) in starostne pege (lentigini) so si na prvi pogled zelo podobne. Ne glede na opazovanje njihove intenzivnosti v poletnih ali zimskih mesecih, je edini način za njihovo razlikovanje opazovanje takšnega dela kože pod mikroskopom. Lentigini imajo obliko sploščenih valov (valovite projekcije med epidermo in dermo) in imajo opazno pigmentacijo v zarodni plasti (Stratum basale layer). V tem delu je tudi več melanocitov. Običajne pege ne kažejo nobenih sprememb v valovitosti in imajo normalno prisotnost melanocitnih celic.

Ker ima rahlo obarvana, svetla koža manj melanosomov, manj melanina in nižje nivoje eumelanina, kakor temnejša koža, je zato manj zaščitena pred UV sevanjem. Podobno, pri posameznikih s svetlejšo kožo je glavnina melanina nabrana v nižjih plasteh epiderme; pri temnejši koži pa je melanin prisoten v vseh plasteh epiderme. Temnejša kot je koža, večja je prisotnost melanina v bolj zunanjih plasteh oroženelega sloja (Stratum corneum).
Velja prepričanje, da encimski proces, kjer je običajni proteinsko-melaninski kompleks med keratinizacijo oslabljen pri prehajanju skozi epidermis, ni tako aktiven pri temnejši koži. To je verjetno zaradi varovalne vloge, ki jo ima melanin v koži. Čeprav bi mislili, da je temnejšo kožo lažje obravnavati, ker ima melanin razporejen bližje površini kože, je splošna obilica melanina dejansko ovira za obravnavo temnejše kože. Vendar niti za trenutek ne pomislite, da je temnejša koža zaradi presežka melanina varna pred razdiralnimi vplivi UV sevanja. Že res, da je bolj "opremljena" za samozaščito, vendar je še vedno občutljiva na hiperpigmentacijo sproženo s soncem, kakor tudi na po-vnetno hiperpigmentacijo, fotopoškodbe in kožni rak.

Kako nastaja melanin?
Če želimo razumeti, kako lahko učinkovito rešujemo hiperpigmentacijo, moramo obnoviti vedenje kako v koži nastaja melanin. Proces tvorbe melanina imenujemo melanogeneza. Nastajanje melanina v melanocitih je zapleten biosintetični proces, ki se začne s ključno aminokislino, tirozin. V tem procesu se dogaja veliko reakcij, nekatere od njih zahtevajo prisotnost so-dejavnikov, da se sploh zgodijo. Izgleda, da sta v biosintezi melanina najbolj kritična prva dva koraka, pri katerih posreduje encim tirozinaza, encim, ki vsebuje baker, s katerim se katalizirata dve, sicer ločeni reakciji v tvorbi melanina. Do nedavno je večina sestavin, ki so bile uporabljane za odpravljanje pigmentacije, delovala na ta prva dva koraka v sintezi melanina. Poglejmo si te reakcije bolj natančno.

Tvorba pigmenta v melanocitih je večstopenjski proces. Prvi korak je sprožen z encimom tirozinaza in vključuje pretvorbo aminokisline tirozin v L-DOPA. V drugem koraku se L-DOPA pretvori v dopakvinon, derivat dihidrobenzena - ta korak je tudi sprožen z encimim tirozinaza, vendar sedaj zahteva baker kot encimski sodejavnik. Po nastanku dopakvinona se biosintetična pot razcepi in več podreakcij vodi do nastanka eumelanina - rjavega in črnega melanina ali feomelanina - rumenega in rdečega melaninskega barvila. Eumelanin je rjavo-črn pigment in najbolj pogost pigment, ki ga vidimo v koži. Količina in nasičenost tega pigmenta nam nakaže stopnjo fotozaščite.

Feomelanin je rumeno-rdeč pigment, ki ga vidimo v bledi koži in rdečih laseh. Nastane iz tirozina in aminokisline cistin, zato je manj obstojen na UV svetlobi. Posledično, feomelanini oksidirajo bolj pogosto, kar pojasnjuje vprašanje zakaj so rdeči lasje relativno redki. Ta tip melanina ne daje koži nobene fotozaščite.
Znanstveniki stalno preučujejo te biosintetične poti z namenom, da bi bolje razumeli in nadzorovali proces tvorbe melanina.

2. Po-vnetna hiperpigmentacija

Poleg dednosti in vplivov iz okolja je pigmentacija kože tudi pod vplivom endokrinih (hormonskih) dejavnikov, uporabe določenih zdravil, celjenja ran, stresa in površinsko nanešenih izdelkov, vključno s kozmetiko. Novejše ugotovitve dajejo poudarek na povnetno hiperpigmentacijo (PVH) - fenomen, ki je bolj problematičen za posameznike s temnejšo barvo kože. PVH izvira iz prekomernega odziva melanocitov na še tako majhne poškodbe, kar vodi do povečanega, nenormalnega razporejanja melanina v tkivih. Zanimivo, aktivnost melanocitov je vzpodbujena z istimi vnetnimi posredniki, ki se aktivirajo tudi kadar se sproži imunski odziv kože. Kar vpliva na kožne langerhanove celice na splošno, tudi vzpodbuja melanocite in obratno. Kadar vnetje upada, se vnetni posredniki vrnejo na normalne nivoje in tako tudi tvorba melanina.
Zaradi procesa se celice, ki povzročajo hiperpigmentacijo dvigajo proti sloju Stratum corneum, kjer se luščijo in s tem hiperpigmentacija izginja. Vendar so zadnje študije pa pokazale, da odvisno od globine vnetja ali rane, hiperpigmentacija ni samo opazna v celicah epiderme, ampak tudi v dermi. To otežuje reševanje povnetne pigmentacije, ki je povezana z globljimi poškodbami tkiva.

3. Melazma

Hormonsko sprožena pigmentacija se kaže v različnih oblikah kot so hiprpigmentne pege in melazma, ki je bolj znana kot nosečnostne lise. Melazma prizadene predvsem ženske v nosečnosti. Nekatere študije kažejo, da se pri približno 75% nosečnic razvije melazma. Poleg tega tudi okoli 33% žensk, ki jemljejo kontracepcijske tablete, toži zaradi tega problema. Bolj pogost je pri ženskah, ki imajo temnejšo barvo kože in je najbolj običajno viden na delih, ki so izpostavljeni soncu. Nekateri znanstveniki pravijo, da je izpostavljanje UV svetlobi predpogoj za ravoj melazme. To potrjuje tudi dejstvo, da je melazma manj opazna v zimskih mesecih, ko je izpostavljanje UV svetlobi manjše. Melazmo vidimo kot hiperpigmentno liso nepravilne oblike in katere barva je lahko svetlo do temno rjava. Najbolj pogost vzorec je centralno obrazni: na bradi, zgornji ustnici, licih, nosu in čelu. V manjšem obsegu je melazma opazna na licih in nosu terspodnji čeljusti.

Ime "nosečnostne lise" se nanaša na pogosto pojavnost med nosečnostjo in pri jemanju kontracepcijskih tablet. Predvideva se, da sta estrogen in UV svetloba največja krivca za nastanek te oblike hiperpigmentacije. Hiperpigmentacija je lahko stalna ali pa izgine in se ponovno pojavi pri naslednjih nosečnostih ali uporabi kontracepcijskih tablet. Čeprav je melazma evidentna pri nosečnosti, se lahko pojavi tudi kot posledica nekaterih težav z jajčniki. Splošno prepričanje je, da oba, estrogen in progesteron vplivata na aktivnost melanocitov in usmerjata tvorbo melanina. V primerjavi z aktivnostjo melanocitov, ki je stimulirana z izpostavljanjem soncu, za hormonsko sporožene melanocite velja, da so hiperaktivni.
Hormonsko sporožen melanin se lahko veže v epidermi, vendar ga lahko najdemo tudi v dermiju, kar dela negovalni tretma še posebno težaven. Z umiritvijo hormonskih nihanj kot je naprimer ob koncu nosečnosti ali uživanja hormonskih dodatkov ali kontracepcijskih tablet, hiperpigmentacija pogosto sčasoma izgine.
Vendar je to stanje lahko prisotno še do 5 let po nosečnosti ali prenehanju jemanja kontracepcijskih tablet.

Na žalost, ko se melazma enkrat pojavi v koži, se povečajo možnosti, da se ponovi. Da je problem še bolj zahteven, je melanin lahko prisoten v obeh plasteh dermi in epidermi kar pojasnjuje, zakaj jo je tako težko odpravljati (s površinsko nanešenimi pripravki je praktično nemogoče delovanje na dermičnem nivoju).

Rezervirajte svoj termin za brezplačno testno nego s pregledom kože pri profesionalni kozmetičarki, ki bo analizirala vašo kožo, postavila ustrezno diagnozo in vam predpisala izdelke in spremembe življenjskega stila, s pomočjo katerih boste lahko ohranili nadzor nad svojo kožo.

Rezervacije:  +386 1 428 70 10

Kaj o nas menijo naše stranke?

Kozmetičarka je zelo prijetna in prijazna, urejena, svoje delo je opravljala strokovno in profesionalno. Zagotovo se vrnem!

Marija D.

Fanči blog

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...