Kaj določa barvo kože?

Barva kože je najbolj odvisna od količine melanina, ki se nahaja v koži. Tvorna (konstitutivna) barva kože je osnovna vsebnost melanina v naši koži, ki je genetsko podedovana, brez kakršnega vpliva izpostavljenosti soncu ali hormonov. Pridobljena (fakultativna) barva kože je rezultat drugih vplivov, kot so sončna svetloba in hormoni ter njihov vpliv na barvo naše kože. Razprave o tretmajih za svetlitev kože, se nanašajo na obravnavo pridobljene (fakultativne) barve kože ali pigmentacijo, ki je posledica izpostavljanja UV žarkom.

Melanocit

Melanin, rjavkasto ali rdečkasto barvilo v koži nastaja v dendritičnih celicah, ki jih imenujemo melanociti. Neodvisno od rase, imamo vsi ljudje od 800 do 1000 melanocitov na kvadratni milimeter epiderme. Melanocitne celice izgledajo kot hobotnice z dolgimi lovkami ali dendriti, ki se dvigajo navzgor v sloj stratum spinosum. Melanociti v koži, ki je nezaščiteno izpostavljena soncu, so večji in imajo bolj razvejane dendritične vezi od tistih, ki jih najdemo pri zaščiteni koži. Ko smo izpostavljeni UV svetlobi, hipofiza v možganih tvori melantropin, imenovan alfa-melanin hormon (alfa Melanin Stimulating Hormone (-MSH)) ali beta-melanin hormon (beta Melanin Stimulating Hormone (-MSH)). Ta melanotropinska molekula se veže na posebno receptorsko stran (MC1-R) melanocitov in signalizira sprožitev tvorbe melanina. (Ta receptorska stran je tudi pod vplivom hormonov kot je estrogen, ki je odgovoren za vpliv, ki ga imajo hormoni na tvorbo melanina). Alfa-melanin hormon (-MSH) ne samo da vzpodbuja tvorbo, ampak sproža tudi vnetne in imunske odzive.

Podobno, vnetni modulatorji, ki sprožajo imunske odzive iz kožnih langerhanskih celic, tudi sprožajo melanogenezo. Zato, kar smo nekoč imenovali epidermalno-melaninska enota, sedaj bolj primerno imenujemo keratinocitno-langerhanski-melanocitni kompleks.

Ko je melanocit enkrat aktiviran, se prične tvorba eumelanina (rjavo-črni melanin). Melaninski pigment je vezan na proteinsko mrežo in se nahaja v ovalni strukturi, znani kot melanosom. Po nastanku melanosoma v melanocitu se ta prenese v sosednjo keranocitno celico, kjer začne svoje potovanje skozi različne plasti epiderme in pri tem vpliva na barvo kože.

Ne glede na barvo kože, se pri ljudeh število melanocitov ne spreminja. V epidermi najdemo približno 1 melanocit na vsakih 36 keratinocitov. Količina melanina, vrsta nastalega melanina (najsibo eumelanin, rjavočrno ali faeomelanin, rumeno-rdeče barvilo), velikost melanosomov in njihovo razporejanje v epidermi – vse to vpliva na barvo kože in intenzivnost njenenega tena (svetlost ali temnost kože). V črni koži ne vidimo samo večjih melanosomov z več prisotnega melanina, ampak jih je tudi več. Vidimo jih kot večje, posamezne, želeju podobne strukture, ki so obkrožene z membranami, celičnimi ovojnicami - medtem, ko so melanosomi v koži kavkazijcev, azijcev in hisoanov manjši, spremenljive velikosti in oblike ter imajo več manjših melanosomov ugnezdenih v posameznem membranskem plašču.

Rezervirajte svoj termin za brezplačno testno nego s pregledom kože pri profesionalni kozmetičarki, ki bo analizirala vašo kožo, postavila ustrezno diagnozo in vam predpisala izdelke in spremembe življenjskega stila, s pomočjo katerih boste lahko ohranili nadzor nad svojo kožo.

Rezervacije:  +386 1 428 70 10