Kako deluje IR savna
Način delovanja infra rdeče savne
Infrardeči grelniki oddajajo energijo, ki prodira do 4 cm v telesno tkivo. Valovna dolžina sevanja je prilagojena telesnemu sevanju, zato telo vpije blizu 93% infrardečih žarkov, ki ga dosežejo. Finska savna deluje na telo posredno, preko segrevanja zraka, pri IR savni pa se porabi le cca 20% energije za ogrevanje zraka, ostalo pa prodre v telo. IR savna je tako mnogo bolj učinkovita in deluje globinsko. Energija IR savne je 2 do 3 - krat bolj učinkovita od tiste v finski savni, saj učinkuje pri mnogo nižji temperaturi 50 - 60 °C, medtem ko se pri finski savni zrak ogreje na 80 - 100°C. Nižja temperatura je tudi bistveno bolj varna za ljudi s kardiovaskularnimi težavami, za katere finska savna ni priporočljiva. Dihati zrak s temperaturo 50 do 60 stopinj Celzija je prijetneje, kot dihati zrak, ogret na 80 do 100 stopinj. Tudi to je eden od razlogov, da so IR savne vedno bolj populame. IR savno lahko uporabljamo tudi pri popolnoma odprtih vratih ali oknu, lahko jo uporabljamo oblečeni za ogrevanje pred telovadbo, kadar se želimo le ogreti ipd.
O infra rdečem sevanju
Infra rdeče sevanje je vrsta energije, ki stvari ogreva neposredno (ne da bi ogrevala zrak, ki je vmes), v procesu imenovanem konverzija. Infrardeči segment elektro magnetnega spektra je glede na dolžino valov razdeljen na tri dele in se nahaja pod (ali ˝infra˝) rdečo svetlobo kot najbližjim energijskim spektrom. Valovne dolžine te svetlobe so od 0,076 do 1000 mikronov (mikron je 1/1.000.000 m). Ta svetlobni spekter človeškim očem ni viden, lahko pa ga posnamemo s posebnimi kamerami, ki infrardečo svetlobo pretvorijo v nam vidne barve. Človek infrardečo svetlobo zaznava kot toploto.
V trenutku, ko sonce zakrije oblak, se temperatura zraka bistveno ne spremeni, a vseeno občutimo padec toplote, saj oblak prepreči, da bi infrardeča svetloba prišla do nas. Tudi človeško telo oddaja energijo v tem spektru. To je sevanje v razponu 3 - 50 mikronov, največ pa okoli 9,4 mikrona. V infrardeči savni grelci oddajajo infrardečo energijo v razponu 8-14 mikronov, kar pomeni, da je efekt enak, kot pri ogrevanju telesa na soncu ali pri izgorevanju energije v človeškem tkivu. Gre za zdravilen učinek, ki ima že 3.000 - letno tradicijo na Kitajskem. Indijski Jogiji so tak način ogrevanja telesa uporabljali v zdravilne namene, savno pa so popularizirali Finci, katerih staro verovanje je, da ogrevanje (potenje) telo mentalno, duhovno in fizično očisti. To je verovanje, ki so ga Finci prinesli s seboj, ko so se med leti 5.000 in 3.000 pred našim štetjem iz pokrajin, ki jih sedaj poznamo kot Tibet, priselili v kraje, kjer živijo danes.
Leta 1965 je dr. Tadashi Ishikawa patentiral keramični grelec s cirkonijem. Ta sistem so do leta 1979 uporabljali na Japonskem v zdravstvene namene, nato pa so dovolili njegovo javno uporabo. Princip je bil dodelan in se kot infrardeča savna uporablja in prodaja v ZDA od leta 1981. Grelci, ki oddajajo podobne infrardeče žarke, pa se uporabljajo za gretje novorojenčkov v bolnišnicah. Infrardeči grelci oddajajo približno 1/3 žarkov dolžine 2- 5,6 mikronov, ki prodirajo globoko v tkivo, okoli 2/3 pa dolžine 5,6 do 25 mikronov s koncentracijo okoli 9,4 mikrona, kar odgovarja žarkom, ki jih oddaja telo. Taka kombinacija omogoča optimalen prodor krajših žarkov, daljši pa omogočajo večjo resonančno vpijanje odvečne energije, ki jo oddaja telo. Po mnenju kitajskih raziskovalcev je spekter med 2-25 mikronov najbolj zdravilen. Pri infrardečih grelcih je vir žarkov pravzaprav pesek, ogret z električno spiralo, ki je v njem. Tako dobljena energija je pravzaprav taka kot tista, ki se ji predajamo na peščeni plaži.
Danes je mogoče zaslediti veliko razprav o tako imenovanem elektromagnetnem onesnaženju (pri npr. delu z računalniki ipd.). Japonski raziskovalci so dokazali, da pri infrardečih grelcih ne samo, da takega onesnaževanja ni, ampak da delujejo celo proti njemu. Nenevarnost infrardečih grelcev je potrdil tudi švedski nacionalni inštitut za zaščito pred radiacijo.
